Tut moj dom

Pomnit li gorod ljudej, kotorye prozhili v nem vsju zhizn'. Ezhednevno hodili po ego ulicam, vdyhali ego briz, pyl' i dym, borolis' za ego mir i celostnost', opuskali v ego zemlju ljubimyh ljudej i vstrechali ob#jatijami novoe pokolenie. Znaju, chto vseh lic ne zapomnit', chto ljudi pohozhi na bystroe i beskonechnoe techenie reki. No verju, chto gorod pomnit teh, kto ego ljubit, kto sluzhit emu delom - oni ostavljajut tut svoi otpechatki.